moje Zgodbe

Vse te douge, ne glih tko douge zgodnbice sm napisala jst in ne dovolim nikakršnega kopiranja!!

1. On
Bilo je neko mrzlo in mračno jutro. Odšla sem v kopalnico in jo zagledala.Krvavo, mrzlo. Zakričala sem, nato pa me je v glavi nekaj močno zabolelo. Ker sem padla v nezavest sem videla le senco, ki se sklanja nad mano z nekakšno svetilko in steklenico. Čez nekaj časa pa sem se znašla skupaj z mojo sestro Majo v temačni sobi.
Bili sva zelo prestrašeni. Na polici so bile slike, ki niso bile najine ampak od žrtev. Vsaka slika se je navezovala na osebo. Slike so bile tako grozne. Na eni je bila punca s prerezano glavo, s prerezano roko. Na eni pa sta bila najina starša. Zaradi takšnega presenečenja sva takoj utihnili in se skrili v najbolj temačen kot. Ko sva bili tam že 5 ur, je nekdo prišel k nama, da bi naju rešil. Bila sta najina oče in mama. Mama je jokala in govorila >>v kaj sva vaju spravila, hitro, gremo, če ne bo ON prišel!<<. Od strahu se nisva mogli niti premakniti. Takoj nama je prišlo na misel >>kdo je ON ?? koga mama tako kliče?<< vendar raje nisva spraševali, saj je bila mama kot kip, ki gleda tako, tako strašljivo. Ko naju je oče odvezal smo hitro odšli skozi vrata, ki so vodila v nekakšen labirint. Hodili smo pol ure in končno smo prišli do izhoda. No, vsaj mislili smo, da je bil to izhod. Stopili smo skozi vrata, notri zagledali krste in človeka, ki je bil podoben duhovniku. Stopil je do nas. Mama pa mu je rekla >>o ON, prosim odpusti nama, pusti najine hčerke pri miru in dala ti bova vse kar boš hotel samo najini hčerki pusti pri miru<<. Naju z Majo je spustil očeta in mamo dal poklekniti in jima je odrezal glavo. To je bil za naju najhujši trenutek v življenju. ON, kakor sva ga morali klicati naju je spustil in nama rekel, da če bova komu kaj govorili o tem, da se nama bo zgodilo enako kot staršema. Strogo nama je prepovedal vstopiti v klet, ki je bila brez svetlobe. Klet je bila od zunaj vsa "črna" in strašljiva. Ker sva pa obe imeli radi raziskovanja in pustolovščine, sva se odločili, da ko bo ON odšel od doma, da bova stopili v klet in si jo ogledali. In takrat je nastopilo še najino edino življenje, ki sva si ga s tem zapravile. Odšle sva v klet, prigali luč in videli vse krvavo, po tleh so ležala trupla in lutke. Vse je bilo polno črvov in raznih golazni. Med trupli pa sva videli tudi najina starša. Takoj sva stekli iz kleti, šli v kopalnico in si prerezali žile.
Nekateri pravijo, da v tisti hiši strašijo duhovi, ki so bili žrtve serijskega morilca z vzevkom ON. Več ljudi, ki je živelo tam po ON-ovi smrti je izginilo. Med njimi pa sta bili tudi punčki z imenoma Maja in Kaja. Ime jima je bilo tako, kot tistima dvema puncama iz te zgodbe,ki sta imeli strašljivo in grozno življenje.

2. Skrivnost umora

Nekoč, leta 1963 je živela deklica z imenom Anamaria,stara je bila 18 let.Ker ji je mama umrla, je živela z svojim starejšim bratom,babico in očetom v hiši stari 100 let.Anamarija je bila pametno,lepo in blondno dekle,vendar so včasih njen obraz zmočile mrzle solze, ko se je spomnila na njeno mamo.Neki jesenski dan je Anemaria vzela vrč in krpo ter odšla na pokopališče,kjer je očistila mamin grobek.Zraven maminega groba je bil pa še en grob,ki je bil ves poraščem z zelenjem in travo.Ker je bila tako pridna in prijazna je očistila tudi grobek star 100 let vendar je na njem odkrila nekaj kar jo je prestrašilo.Na grobu je pisalo ime deklice,ki je bilo isto kot njeno,rodila se je istega dne kot ona,ko je umrla pa je bila stara 18 let kot ona.Zelo se je ustrašila in stekla domov.Tisti večer je grmelo in deževalo,v steno njihove hiše je udarila strela in stena se je porušila.Prišli so policisti in reševalci,zavarovali so porušeno steno z trakovi,vendar pa se je na ta dan zgodilo nekaj čudnega.Ko se je stena porušila se odkrili skrivno sobo,ki je bila opremljena z posteljo,postelnino,omarami..Na steni pa se je poznal rjav madež.Anamarija se je usedla na posteljo in premišljevala ter na nočni omarici odkrila dnevnik,ki je pripadal Anamariji,ki je živela pred 100 leti.Tisti Anamariji,ki je napisana na grobu poleg njene mame.Odprla je dnevnik in ga začela brati.V njem je Anamarija (tista pred 100 leti) zapisovala vse kar se ji je čudnega,lepega in strašnega zgodilo. Napisala je :" Oče se še vedno videva z neko žensko,ki jo je spoznal na zabavi.Včeraj sem ji sledila in jo videla v baru,kjer se je pogovarjala z starejšim moškim.Zdelo se mi je, da se že poznata zelo dolgo,saj sta se tikala in in se držala za roke. Stopila sem v bar in Monika me je opazila,lepo pozdravila in predstavila gospodu, ki naj bi bil njen brat. Ker se mi je vse skupaj zdelo zelo čudno sem se poslovila in z konjem odjahala nazaj domov,kjer sem se zaprla v svojo sobo.Zvečer je Monika prišla domov.Slišala sem,kako sta se z očetom prepirala in žalila.Ker sem se ustrašila, sem se usedla na posteljo in se pokrila čez glavo.Ko je bilo vse tiho,sem nadaljevala s pisanjem v svoj dnevnik" Ko je Anemari to prebrala je list ubrnila na drugo stran kjer je pisalo :"Takoj moram prenehati s pisanjem,saj gre nekdo po stopnicah! Na tej strani pa je bilo nekaj čudnega.Črnilo iz peresa je bilo polito in na strani so se poznale packe.Tedaj se je Anemari posvetilo,da je tis krvav madež na steni mogoče kri in da je bila tista Anemari pred 100 leti umorjena. Skrila je dnevnik in ga odnesla v svojo sobe ter ga dala pod posteljo.Naslednega jutra leta 1963 na 13.8 so Anemari našli v sobi ki jo je porušila strela ko je ležala v postelji brez kakršne koli poškodbe. Predvidevni umor je še zdaj nerazjasnjen. Nekateri pa pravijo,da je Anemari pokončal duh Monike, ki naj bi ubila tudi tisto Anemari pred 100 leti.Njun rok smrti je enak,le da je letnica drugačna,saj je Anemari pred 100 leti umrla 13.8.1863 ta Anemari pa je umrla 13.8.1963.